KLAVORA, Slava (Maribor, 11.5.1921 - 24.8.1941), študentka, narodni heroj. Po šolanju na trgovski akademiji v Mariboru se je jeseni 1939 vpisala na Ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu; tam je postala članica AD Triglav in KPJ. V Mariboru je bila med organizatorji študentskih delovnih narodnoobrambnih taborov ob severni meji. Po okupaciji je kot sekretarka ZKMJ za mariborsko okrožje na širšem območju organizirala narodnoosvobodilno gibanje. Avgusta 1941 so jo pripadniki gestapa aretirali, jo mučili v Mariboru in Gradcu ter ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. M.žev.
(Enciklopedija
Slovenije,
št. 5, Mladinska knjiga,
Ljubljana, 1991)
Osnovna šola Slave Klavore je, kot vemo, dobila ime po zelo pogumni ženski Slavi Klavori.
Slava Klavora je živela v času druge svetovne vojne in kod mnogi, je tudi ona bila žrtev sovražnika. Kakor tudi vseh mnogih drugih žrtev, se spominjamo tudi nje. Učenci naše šole nikakor ne moremo pozabiti nanjo, saj imamo njen doprsni kip v jedilnici in se z njim srečujemo vsak dan ob malici. Učitelji zgodovine so na naši šoli poskrbeli za to, da učenci vemo po kom je šola dobila ime, kdo je bila Slava Klavora in kaj je pomenila. Spominjamo se je tudi po krajevnem prazniku, ki je 11. maja. To je datum njenega rojstva. Ko govorimo o Slavi Klavori, pa nikakor ne moremo mimo drugih ljudi, ki so prav tako bili žrtve druge svetovne vojne. Mladina z njimi sočustvuje, vendar še vedno ne v dovolj veliki meri, saj si ne znamo niti v snu predstavljati, kaj vse so ti ljudje pretrpeli, preden so dali življenja za svobodo. Nas takšna vojna ni doletela in upamo, da nas tudi ne bo. Vojno poznamo samo preko knjig in televizije. Bolj poglobljena čustva in boljšo predstavo o tem, kaj se je dogajalo, smo dobili pri urah zgodovine, ko smo brali pisma, v katerih so se nekatere žrtve druge svetovne vojne poslavljale od svojcev. Še dobro se spominjamo pisma enega izmed njih, v katerem je napisal, da je lep sončen dan, vendar je napočil čas, da se od tega sveta poslovi, pa vendar je kljub temu vesel, da bo umrl na tako lep dan. V pismu je še prosil svojce naj mu oprostijo za vse, kar je v življenju slabega storil in izrazil željo, da obstaja posmrtno življenje, kjer upa, da se bodo zopet srečali.
To pismo nam je ostalo v spominu in nas je globoko ganilo. Takrat smo prvič resnično občutili delček njihove bolečine in trpljenja.
Vsi mi se moramo zato zavedati, da so se v drugi svetovni vojni mnogi žrtvovali za naše lepše življenje in za mir v katerem živimo. Med te ljudi spada tudi Slava Klavora. Slava Klavora nam je v velik ponos in vzor, saj je bila izjemno pogumna ženska. Ponosni smo, da naša šola nosi njeno ime. V vseh teh letih, odkar je bila naša šola zgrajena, nismo nikoli pomislili, ali razmišljali, o spremembi imena naše šole, ker smo ponosni na ime, ki ga nosi.
Kot učenke osmega razreda, ki končujemo osnovno šolo, lahko povemo še to, da če bi imele še enkrat možnost izbirati šolo, bi prav gotovo izbrale osnovno šolo Slave Klavore. Vse generacije pred nami in za nami se trudimo, da bi bile vredne tega imena. Učenci smo skupaj z učitelji celota, skupaj smo popolni in skupaj smo ena velika družina, ki nosi ime Slava Klavora in jo tudi predstavlja.
Ponosni smo na to, kaj smo in kaj smo v tej šoli osvojili.
V veselje pa nam je tudi, da smo z vami delile svoje misli in da smo vam vsaj malo skušale prikazati, da razumemo, kaj so žrtve druge svetovne vojne pripomogle k temu, da mi lahko v miru obiskujemo pouk in postajamo odrasli in pametnejši.
Leonora Ajrizaj, Maja Koder, Tamara Leš, učenke 8. razreda
Oblikovanje: SM